Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Uporabljamo jih posebej za vas, za izboljšanje kakovosti strani. Piškotki nam pomagajo razumeti vaše potrebe (pri zbiranju statističnih podatkov). Pomagajo tudi našim partnerjem pri zagotavljanju pravih vsebin, ki so prikazane na naši spletni strani. Če želite prebrati več o piškotkih, kliknite tukaj.

cookies
noimage

Zgodovina Kraljevega gradu v Varšavi

Zgodovina gradu je tesno povezana z zgodovino Varšave, ker gradnja prve trdnjave te vrste je potekala istočasno kot gradnja mesta, tj. ob koncu 13. stoletja. Prva utrjena stavba, ki spada v sistem mestnega obrambnega obzidja, je bila zgrajena iz lesa. Takrat je bil ta objekt v lasti knezov Mazovije in je pripadal bratom – Konradu I. in Boleslavu II. Leta 1340 se je Varšava preoblikovala v pomembno središče knezov in je grad postal ne samo prebivališče princa in njegovega spremstva, temveč tudi objekt, kjer so potekali svečani dogodki in različni sodni sestanki. V tem času se je v trdnjavi pojavila prva gotska kamnita zgradba – stolp ({pl.} Wieża Grodzka), ki temelji na modelu stolpa nemškega viteškega reda v mestu Chełmno.

Prvim gostom na gradu je bil poljski kralj Vladislav II. Poljski (tudi: Vladislav II. Jagielo), ki je spomladi leta 1426, med potovanjem iz Krakova v Płock, ostal nekaj dni v Varšavi. Takrat je bil gostom kneza Janeza I. Varšavskega (dežele Janeza niso še bile del takratne Kraljevine Poljske). Leta 1526 je Varšava prišla pod vladavino dinastije Jageloncev, ker je zadnji predstavnik Mazovije, mladi knez Janez III., umrl. Leta 1529 je kralj Sigismund I. sklical v gradu prvi parlament, ker je želel potrditi pravico kralja do zemljišč vojvodstva Mazovije, ki je v končni fazi bil del Kraljevine Poljske.

Tako se je začelo novo obdobje v zgodovini gradu, ki je kasneje postal ne le kraljevsko rezidenco, ampak je tudi služil kot mesto za sestanke državnega zbora. Prva večja rekonstrukcija nekdanjega posestva knezov Mazovije je bila v času vladavine kralja Sigismunda II. Avgusta leta 1569, ko so bile na območju Kraljevega gradu v Varšavi, pod vodstvom italijanskega arhitekta Giovannija Battista di Quadro ({ang.} Giovanni Battista Quadro), zgrajene nove stavbe. Leta 1572 je smrt kralja prekinila obsežno delo povezano s spremembo gradu. Leta 1596 je kralj Sigismund III. Poljski (tudi: Sigismund III. Vasa) imenoval Varšavo prestolnico Poljske. Dolgotrajno delo, povezano z razvojem in izboljšavo gradu, so vodili znani italijanski arhitekti: Paolo de la Corte, Giovanni Trevano, Matteo Castello in dr. Luksuzne kraljevske sobe, ceremonialne dvorane, Prestolna dvorana in mnogo drugih prostorih je bilo bogato okrašenih s štukaturami, zlatom, marmorjem in dekorativnimi stropi.

V času vladavine Vladislava IV. Poljskega (1630-1640) je Kraljevi grad v Varšavi preživljal »obdobje razkošja«; kralj, ki je bil velik ljubitelj umetnosti, očaran s poljsko opero, se je odločil spremeniti grad v center gledališkega življenja države. Leta 1637 je bilo v južnem krilu gradu zgrajeno gledališče v baročnem slogu. Na žalost, čudna trdnjava se je resno poslabšala v dneh potopu (1655-1656) in severne vojne, ko so napadalci ukradli dragocene zbirke umetnosti, zgodovinske tapiserije, pohištvo in zbirko knjig iz kraljevske knjižnice.

Številni poljski monarhi so želeli obnoviti to čudovito zgodovinsko stavbo, vendar največ v zvezi s tem je naredil Stanislaw II. August Poniatowski, zadnji poljski monarha. V času njegove vladavine je bilo v gradu nekaj sprememb: zgrajeno je bilo novo krilo v klasičnem stilu, kot tudi kraljevska knjižnica, Viteška dvorana, Marmorna dvorana in druge kraljevske sobe. Po odstopu kralja iz prestola in po delitvi Poljske med Prusijo in Rusijo je Kraljevi grad izgubil svojo nekdanjo slavo, npr. v 19. stoletju so bili v njegovih prostorih uradi.

Leta 1918, po osamosvojitvi Poljske, je bil grad obnovljen. Potem je začel služiti kot prebivališče predsednika Poljske Ignacija Mościckega ter kot mesto za Državno zbirko umetnosti. Na začetku druge svetovne vojne je grad utrpel zaradi bombardiranja v Varšavi, ampak sodelavci Narodnega muzeja, pod vodstvom profesorja Stanislawa Lorentza, so rešil nekaj dragocenih eksponatov in elementov gradu. Leta 1944 so Hitlerjevi vojaki uničili prestolnico Poljske (uničili so čudovite in dragocene zgodovinske predmete), nato so eksplodirali grad v zrak.

Organi so načrtovali, da na mestu gradu zgradijo državne stavbe. Na srečo, leta 1971, je bil parlament proti temu in se je odločil, da ponovno zgradi Kraljevi grad. Do leta 1980 so bile sredstva za rekonstrukcijo objekta pridobivane iz nacionalnih prispevkov in donacij katere koli vrste. Leta 1984 so odprli del njegovih prenovljenih sob za javnost, ampak obnova trdnjave je trajala še veliko let, ker vključevala ne samo kompleks zgradb v gradu, ampak tudi območje: vrtove in terase.